Prva pisna omemba Konjic sega v leto 1146 pod nazivom Counowiz in s številnimi vasmi zaokroža edinstveno podobo doline ob reki Dravinji. Slovenske Konjice se nehote dotaknejo vaših čustev, so mesto z dušo, kjer vas na vsakem koraku objemajo žlahtne zgodbe in kjer utripa pohorsko srce. Slovenske Konjice namreč odpirajo čudovite poglede na pohorske gozdove, ki se jih nesramežljivo dotikajo in jih v zadnjih letih s sosednjimi občinami Oplotnica, Vitanje in Zreče povezujejo v edinstveno turistično zgodbo Destinacije Rogla-Pohorje.
Obiskati Slovenske Konjice z okolico pomeni občutiti dušo prijaznega mesta, ki ponuja neštete možnosti posebnih doživetij. Najlepši so sprehodi skozi Stari trg, po sredini katerega teče očarljiv potoček, ki daje mestu dušo in ga deli na dva popolnoma enaka dela. Sprehodi skozi obnovljeno starotrško jedro so kot obisk galerije, v kateri so razstavljena najlepša umetniška dela – trške hiše z vsemi svojimi posebnostmi. Danes lahko v trgu popijete odlično Minattijevo kavo in se sprehodite po posebni literarno-turistični poti Po Minattijevih stopinjah, ki nas spomni na Ivana Minattija, velikega slovenskega pesnika, literata in publicista, rojenega v Slovenskih Konjicah in tisto njegovo najbolj znano pesem »Nekoga moraš imeti rad«. Konjice preprosto moraš imeti rad …
Slovenske Konjice so tudi rojstno mesto znane rodbine Rudolf, med katerimi najdemo avtorja priljubljene otroške pesmi Huda Mravljica, ki je menda svoj čas hodila po konjiškem trgu. O takšnih temah letos v kraju potekajo številne razprave, saj mineva 70. let od prve izdaje Hude Mravljice v tiskani obliki.
Grofica Adelma Vay de Vaya velja za začetnico spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, hkrati pa je bila velika humanitarka, zdravilka, jasnovidka, spiritistka, svetovljanka in (medialna) pisateljica, ki je s svojim možem Ödönom živela v Konjicah in skupaj sta v teh krajih pustila močan pečat. Letos mineva 100 let od smrti te skrivnostne baronice in tudi tej obletnici so se v Občini Slovenske Konjice spoštljivo poklonili.
Prepoznavno veduto Slovenskih Konjic predstavljajo tudi slikoviti vinorodni griči, ki se praktično dotikajo mesta. Tam najdete edinstveno Vinsko klet Zlati grič, ki s svojo izjemno arhitekturo osupne še najbolj zahtevnega obiskovalca. Na posestvu se nahaja tudi golf igrišče z 9 luknjami, apartmajski dvorec in Gostilna Zlati grič, od koder se odpirajo osupljivi razgledi na Konjiško goro, Boč in obronke Pohorja.
Ena najbolj zanimivih točk za družine, ki obiščejo Slovenske Konjice je nedvomno Mini ZOO Land, simpatičen živalski vrt in tematski park, ki je kraj nepozabnih dogodivščin. Vstopite lahko v skrivnostni svet starodavnih kultur, raziskujete džungle polne izzivov ter odkrivate različne svetove in časovna obdobja s pridihom daljnih krajev.
V občini najdete tudi številne prijetne pohodne, kolesarske in tematske poti, ki so dobro označene in vabijo ljubitelje narave in prijetne urbanosti. Morda velja izpostaviti za družine najbolj priljubljeno Zmajčkovo gozdno učno pot, ki poteka po Konjiški gori, na poti pa obiskovalci preko simpatičnih tematskih tabel spoznajo legendo o Konjiškem zmaju ter marsikaj zanimivega o lokalni flori in favni.
Le lučaj oddaljena od mestnega vrveža, pa v neokrnjeni Dolini svetega Janeza na drugi strani Konjiške gore počiva nekdanji kartuzijanski samostan, Žička kartuzija. Kraj, ki vas preprosto osupne. Tja so se v 12. stoletju naselili menihi iz francoske Velike kartuzije. V tej skriti dolini so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji. Zgradili so med seboj ločena zgornji in spodnji samostan, ki ju še danes povezuje prekrasna dolina.
Samostan je svoj čas veljal za evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Ponašal se je s knjižnico, ki je štela preko 2.000 knjig in tukaj so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi. Kartuzijanom je dajalo poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo takrat na milost in nemilost prepuščeno toku časa.
Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotaknjenost narave ter zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj pomembnega, so občino in strokovne službe vodili do intenzivnih obnovitvenih del, ki sedaj potekajo že več kot 40. let.
Največjo prenovo je Žička kartuzija doživela v letu 2022 z nadkritjem ostalin velike redovne cerkve, ki danes velja za zgled sodobne prenove kulturne dediščine. Cerkev je dobila sodobno premično streho z razgledno nišo in tudi pokrit prostor za edinstvene dogodke, ki so tam našli svoje mesto. V Žičko kartuzijo se počasi vrača življenje. Sodobnemu človeku danes ponuja možnost ponovne vzpostavitve notranje harmonije, daleč od hrupa vsakdana.
Več o njihovi turistični ponudbi najdete na spletnih straneh tickonjice.si in rogla-pohorje.si.
Ta članek je del v partnerstva z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, katerega članica je tudi mesto Slovenske Konjice. Namen partnerstva je bralcem približati očarljive zgodbe iz zgodovinskih mest, razsejanih po vsej Sloveniji. Za vas odkrivamo zanimive zgodbe zgodovinskih mest Slovenije.
Oddaje nastajajo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo v sklopu nacionalne kampanje Moja Slovenija. Na pristajalni strani poiščite ideje, top doživetja turističnih destinacij, zgodbe iz Slovenije ali rezervirajte paket pri turističnih ponudnikih.
