Teden si začela oranžno. Dobesedno. Kako so novo pričesko sprejeli domači, gledalci, sodelavci?
Domači? Pravzaprav mešano – za očeta sem prepričana, da mu ni všeč, ker sploh ni komentiral; bi rekla, da tudi mami ne preveč. Sicer pa precej dobro, večina je navdušena, ne vem pa, ali govorijo po pravici. V službi pa presenetljivo dobro, maskerka Sarah je povsem navdušena, tudi urednik pravi, da je dobro. Ampak ali je sploh pomembno? Toliko damo na mnenja drugih, v teh primerih pa je pomembno le, kako se sami počutimo s temi spremembami. V resnici sem za mnenje vprašala kake tri ljudi, ki jih dojemam kot izrazite estete. Pa so dali zeleno luč.
Čemu takšna odločitev? Ženske sicer pričeske povezujemo z življenjskimi prelomnicami – je to "nova Katarina"?
Odlično. Menda sem po novem brez duše, imam za tri stopinje hladnejšo kri in z mano znajo le pravi moški. Da, prvič. V resnici ta barva – stereotipno gledano – veliko bolj odraža moj značaj kot tista prej.
Si tudi v najstniških letih rada eksperimentirala z barvo las, so ti starši takrat raje odsvetovali kazanje uporništva na takšen način?
