"Včeraj sva imela z Meri konflikt. Pri Maši so bile kolegice in nekako je prišlo do tega, kakor da sem jih jaz vabil v najino stanovanje, in Meri je to zmotilo," je razkril Matevž. To, da ni nikogar povabil, je poskušal pojasniti tudi Meri, ampak ona se ni pustila prepričati. "Jaz ti to malo težko verjamem, ker so se stvari tako odvile," mu je še rekla.
Matevž in Meri še kar nekaj časa nista našla skupne besede, Meri pa je na samem pripomnila: "Zelo bi bilo čudno, da bi se neka ženska kar povabila k nama. Zakaj se potem nekdo kar ne povabi k meni? Vse to mi še vedno smrdi."
Matevž ji je še naprej zatrjeval, da ni nikogar vabil k njima, ker se zaveda, da tega Meri ne želi, niti ni bilo to v interesu njemu. "To pa ti veš," mu je dejala Meri, Matevž pa jo je popravil: "Zdaj tudi ti veš. Če boš temu verjela, je pa povsem odvisno od tebe." Meri je sicer temu prikimala, Matevž pa je na samem potarnal: "Ne vem, zakaj Meri tako verjame drugim, ne meni, mislim pa, da je to zaradi tega, ker tako rada igra v vlogi žrtve."
Meri in Matevž sta se deloma strinjala, da je Maša s kolegicami nato prišla do njiju zaradi nekaj kozarcev, ne zaradi Matevževega vabila. Matevž je na samem pripomnil: "Jaz vem, da tukaj nisem naredil nič narobe. Pa tudi če bi … Zakaj bi jo sploh zmotilo to, če ves čas poudarja, da sva samo prijatelja?"
Meri tudi po tem ni povsem verjela Matevževim besedam, kar mu je tudi pojasnila: "Čim se začnejo dogajati neke spletke in obračanje besed, jaz dobim odpor do vsega. Do tebe, do nje, do njih …" Na samem je dodala: "Zelo me moti, da ne zna konkretno povedati stvari tako, kot so. Se mi zdi, da kar nekaj ovinkari."
