Idrija, eno najstarejših rudarskih mest v Sloveniji, je znana po drugem najstarejšem rudniku živega srebra na svetu, ki je danes pod Unescovo zaščito. Mesto se ponaša z bogato tehniško, kulturno in kulinarično dediščino – od edinstvene Idrijske čipke do značilnih idrijskih žlikrofov. Sprehod skozi Idrijo razkrije zanimivo zgodbo o povezavi med naravo in industrijo, med znanjem in delom, med tradicijo in inovacijami. Zasidrana v slikovito okolje med hribi je Idrija danes privlačna destinacija za ljubitelje zgodovine, narave in pristnih doživetij.
Več o zgodovinskem mestu Idrija: Idrija, Unescovo mesto čipke in dediščine živega srebra
V oddaji Planet na obisku se bomo posvetili izjemnim obletnicam, ki jih Idrija praznuje letos, in prepletu dediščine, ustvarjalnosti ter čebelarskih zgodb, ki bodo osrednji del 43. festivala idrijske čipke, ki bo potekal pod sloganom MEDedni prepLET.
Čipkarska šola idrija že več kot 150 let vzgajajo generacije klekljaric in klekljarjev. V Čipkarsko šolo Idrija se zadnja leta vpiše preko 500 otrok, ki so tudi najmlajši nosilci te izjemne UNESCO nesnovne kulturne dediščine človeštva, in več kot 100 odraslih. Ob spoštovanju tradicije se čipka v Idriji z mladostnimi pristopi ohranja in razvija.
A Čipkarska šola Idrija ni zgolj izobraževalna ustanova – v šolskih prostorih si lahko ogledate razstavo ročno izdelanih idrijskih čipk učenk in učencev, se preizkusite v klekljanju, kupite kakovostne izdelke z idrijsko čipko in opremo za njihovo izdelavo ali pa se prijavite na kakšno od njihovih delavnic klekljanja. V okviru festivala idrijske čipke Čipkarska šola vsako leto organizira tudi državno tekmovanje iz znanja klekljanja, na katero se je letos uvrstilo preko 200 otrok in lahko govorimo kar o mali olimpijadi klekljanja.
Mestni čebelnjak v Idriji, ki stoji v bližini cerkve sv. Trojice, je izjemen primerek meščanskega čebelnjaka iz 20. stoletja. Zgrajen je bil leta 1925 na željo znamenitega idrijskega trgovca s čipkami, Pavla Lapajneta in letos obeležuje 100 let. Družina Lapajne je bila lastnik čebelnjaka vse do konca druge svetovne vojne, zanj pa so sorodniki Pavla skrbeli tudi pozneje, do 80. let.
In kaj je tisto, kar dela ta čebelnjak še bolj poseben? Čebelnjaki, zgrajeni v tistem času, so bili manjši, zaradi dobrega socialnega položaja pa so Lapajnetovi lahko uporabili dražje, kakovostnejše materiale in tako postavili betonske temelje, nanje pa leseno konstrukcijo s pločevinasto streho in žlebom. V okolici so načrtno posadili medovite rastline. V notranjosti so bili trije prostori.
Osrednji prostor z okni je bil namenjen druženju in čebelarskemu delu, ostala dva pa sta služila kot dom za čebele in za shranjevanje čebelarske opreme. V čebelnjaku so se pogosto srečevali čebelarji, ob praznikih in nedeljah pa gospodje, ki so igrali družabne igre in sklepali posle. Na vsaki strani čebelnjaka sta bili dve vrsti s šestimi panji in ena vrsta kranjičev. Vsak panj je imel svojo kartoteko z vsemi podatki, panjske končnice pa so bile poslikane z motivom Dolomitov in ljudskimi motivi.
Po letu 1981 je bil čebelnjak nenaseljen in prepuščen zobu časa, dokler ni leta 2013 Občina Idrija skupaj s številnimi zunanjimi izvajalci pričela s celovito obnovo, pri kateri se je poskušalo ohraniti čim več prvotnih sestavnih elementov, vgradilo se je nove panje, ki jih je idrijski umetnik Danilo Jereb poslikal z motivi iz lokalnega okolja, čebelarji pa so v panje naselili družine kranjskih čebel. Za Meščanski čebelnjak skrbi Čebelarsko društvo Idrija, ki obeležuje letos 45 let svojega delovanja.
V Idriji letos praznujejo tudi 360-letnico Godbenega društva rudarjev Idrija, najstarejše še delujoče rudarske godbe na svetu. Vse te zgodbe in obletnice se bodo povezale na festivalu idrijske čipke, ki bo med 13. in 15. junijem prepletel tradicijo, sodobnost in ustvarjalnost. Več o destinaciji najdete na tej povezavi: Idrija - UNESCO dediščina
Ta članek je del v partnerstva z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, katerega članica je tudi Idrija. Namen partnerstva je bralcem približati očarljive zgodbe iz zgodovinskih mest, razsejanih po vsej Sloveniji. V prihodnjih mesecih bomo odkrivali zanimive zgodbe zgodovinskih mest Slovenije. Vsebino in fotografije za ta članek sta prispevala Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Zavod za turizem Idrija.
Oddaje nastajajo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo v sklopu nacionalne kampanje Moja Slovenija. Na pristajalni strani poiščite ideje, top doživetja turističnih destinacij, zgodbe iz Slovenije ali rezervirajte paket pri turističnih ponudnikih.
