Preden se je podal na olimpijsko skakalnico, je smučarske skoke treniral le dobro leto in pol. "Vsi drugi so skakali že vrsto let in zavedal sem se, da bom zadnji. Zame je bila že uvrstitev na olimpijske igre moja zlata medalja," je povedal Edwards, ki se je v srca navijačev zapisal tudi z besedami: "Ali sem se bal skakanja? Seveda sem se. Vedno je obstajala možnost, da bo moj naslednji skok tudi moj zadnji. Velika možnost."
Na obeh skakalnicah je bil z naskokom zadnji, slave, ki je sledila, zato niti približno ni pričakoval. "Šele ko sem po olimpijskih igrah prišel domov, sem se začel zavedati. Že na letališču me je pričakalo trideset policistov, ki so mi morali pomagati prebiti se skozi množico ljudi. Nisem vedel, za kaj gre. Še dva tedna prej me ni nihče poznal, potem pa nisem mogel priti niti do prodajalne časopisa, ne da bi me pri tem kdo ustavil in me ogovoril."
Zgodba v filmu je sicer nekoliko prirejena. "To potem ne bi bil film, ampak dokumentarec. Vseeno pa so ujeli dušo in bistvo moje zgodbe," je povedal legendarni skakalec, ki je še priznal, da se mu je med ogledom filma utrnila tudi kakšna solzica in je zato potreboval robčke.
Film s Taronom Egertonom v glavni vlogi, ki smo ga nazadnje videli tudi v filmu Rocketman, nominirancem za oskarja Hughom Jackmanom in legendarnim Christopherjem Walkenom, ima tudi močan slovenski pridih. V prizorih na skakalnici, ki so vključevali skoke in tudi padce, ki jih je bilo vse prej kot enostavno posneti, so namreč sodelovali tudi slovenski smučarski skakalci.
