Leta 1924 je profesor Hidesaburō Ueno, ki je poučeval na oddelku za kmetijstvo na tokijski univerzi, kupil kužka pasme akita. Pes z imenom Hachiko je vsako jutro pospremil svojega gospodarja do železniške postaje Shibuya, ko se je z vlakom vozil na delo. Ob 15. uri pa ga je pes pričakal, ko se je vrnil z dela.
Originalna fotografija Hachika. Foto: Instagram & Imdb
Njuno tovrstno druženje je postala rutina, dokler ni nekega dne v maju leta 1925 profesor Ueno zaradi krvavitve v možganih umrl na delovnem mestu. Tudi tistega dne je Hachiko ob 15. uri čakal na železniški postaji, a njegov gospodar ni izstopil iz vlaka. Kljub temu se je Hachiko naslednji dan ob istem času spet vrnil v upanju, da bo dočakal svojega gospodarja.
Zgodba o čakajočem psu je hitro obkrožila Japonsko in ganila mnoge. Ljudje z vse države so začeli obiskovati železniško postajo Shibuya, da bi videli Hachika, ki je postal simbol večne zvestobe. Zvesti ljubljenček kljub starosti in artritisu ni nikoli obupal. Na postajo se je redno vračal kar devet let in devet mesecev, do svoje smrti. Njegov pepel so nato položili poleg groba profesorja in tako sta bila gospdar in njegov zvesti prijatelj končno spet združena.
