V začetku intervjuja je Naja Babnik najprej spregovorila o poškodbi, ki je vplivala na njen odhod. Koleno si je poškodovala na svojem najljubšem poligonu, bolečina pa se je iz tekme v tekmo večala. Naja je priznala, da obžaluje, da zaradi tega ni mogla izkusiti vodnih poligonov, saj je ljubiteljica vode.
Na drugi strani pa to ne velja za Angela. "Čeprav sem Primorec, sem se zelo pozno naučil plavati, kar mi je predstavljalo težavo tudi na vodnih poligonih," je priznal. To pa ni bil edini strah nekdanjega exatlonovca. Na začetku se je namreč bal, da bo izpadel prvi, kljub temu pa je nanizal kar nekaj zmag, ki so bile včasih tudi ključne. Na vprašanje, kako zadovoljen je s svojo predstavo, je odgovoril:
"Z nastopom v Exatlonu sem več kot zadovoljen, vseeno pa obstaja grenak priokus, ker mislim, da bi lahko prišel še dlje. Ampak je, kar je. Jaz sem ponosen nase in na to, kar sem pokazal. To je bila zame vrhunska izkušnja."
Nekdanja člana rdeče skupine sta spregovorila tudi o načrtih za prihodnost po vrnitvi domov. Priznala sta, da ju na ulicah pogosto ustavljajo mlajši oboževalci.
Naja, ki je tudi nekdanja smučarka, je smučanje primerjala z Exatlonom, zlasti zaradi psihične in fizične pripravljenosti. "Psihična priprava je zelo pomembna, mogoče celo bolj kot fizična. Sta mi pa zelo prav prišli hitrost in eksplozivnost. Pozna se, da pri smučanju nismo trenirali ciljanja," je povedala in priznala, da ji je na poligonih zelo prav prišla tudi nizka rast. Oba nekdanja exatlonovca sta se strinjala, da je bila pri samih pripravah na poligon bistvena predhodna vizualizacija.
