V Sloveniji vodovarstveno območje pokriva petino celotne površine, predvsem okoli Ljubljane in Maribora, kjer stoji mnogo pomembnih industrijskih podjetij. Gradnja takšnih podjetij je na vodovarstvenih območjih sicer z zakonom o vodah od leta 2002 prepovedana. A kljub temu na vodovarstvenih območjih najdemo več kot 60 obratov, ki pri svoji proizvodnji vključujejo nevarne snovi. Zakonodaja pa prepoveduje tudi posodabljanje obratov, kar lahko za vodo predstavlja še večjo nevarnost.

Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort Maj 2017 – požar v Kemisu. S tem pa gorenje goriva, odpadnih olj, zdravil in mnogih drugih nevarnih snovi. Maja pet let kasneje pa najhujša industrijska nesreča v zgodovini Slovenije v Kočevju. Posledice obeh pa: potencialno onesnaženje pitne vode. Ta je pri nas celo ustavna pravica. Dobrih 17 odstotkov površine Slovenije zato spada med vodovarstvena območja.

Barbara Čenčur Curk, Globalno partnerstvo za vode: "Ljubljana ima pač to smolo ali srečo – smolo zaradi posega v prostor, saj je večina Ljubljane na vodovarstvenem območju, in srečo, da imamo tako dober vodonosnik za kakovostno podzemno vodo, kjer pijemo vodo neposredno iz vodnjakov, brez kakršnekoli obdelave. To je v bistvu skoraj edinstven primer, tako da smo lahko na to ponosni."

Danes v informativni oddaji Planet 18 ne zamudite: kakšne podražitve nas čakajo in kako se bodo razlikovale po občinah? Vrhniški Kemis je dobil gradbeno dovoljenje – občina je proti. Ta teden se je začela preventivna akcija za večjo uporabo varnostnih pasov v vozilih – kje vse bodo nadzori? Ob 18. uri na Planetu.