Ministrstvo za zdravje predlaga nov zakon o digitalizaciji zdravstva. Zakon narekuje, da ZZZS storitve izvajalcu ne plača, če ni evidentirana v centralnem sistemu, za ne vnos podatkov bi zdravnike oglobili. Zdravniška zbornica bi lahko do pet let odvzela licenco v primeru večjih strokovnih napak. Zakon predvideva ustanovitev družbe v stoodstotni državni lasti DIGIZDRAVJE, ki bo zavezanec za javna naročila in se ji zagotovi 13 milijonov evrov ustanovnega kapitala. Do pacientovih zdravstvenih podatkov bi lahko dostopali vsi zdravstveni delavci. Stroka ima na predlagane spremembe številne pomisleke.
Iz Ministrstva za zdravje sporočajo, da zakona ne morejo komentirati, ker je v javni razpravi. Trdijo, da bo zaradi potreb razvijajoče se informacijske družbe posodobitev prinesla boljšo osnovo za analizo podatkov. Na pismo družinskih zdravnikov pa odgovarjajo, da je po podatkih NIJZ v zadnjih desetih letih število vseh zdravnikov naraslo za 31 odstotkov, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 odstotkov. Obstoječe kadrovske težave naslavljajo tudi z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki med drugim vzpostavlja satelitske urgentne centre, ki naj bi razbremenili dežurne zdravnike.
Sicer pa močno odmeva pismo 336 družinskih zdravnikov vladi in pristojnemu ministrstvu. Pišejo, da dnevno za najmanjši možni strošek oskrbijo do 50 pacientov in da se njihova obremenjenost ne manjša. Skrbi jih povišanje števila opredeljenih bolnikov na enega zdravnika.
Prihodnost je skrb vzbujajoča. Na aktualni razpis za specializacijo družinske medicine se je na 70 razpisanih prostih mest prijavilo samo 22 zdravnikov.
