ZRCALO ČASOVNE RESNIČNOSTI
Opera Kronanje Popeje spada med zadnja dela Claudia Monteverdija, ki jo je dokončal leto pred svojo smrtjo. Praizvedba te zgodnjebaročne mojstrovine je verjetno potekala med karnevalom leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo. Njena posebnost je, da je Monteverdi kot prvi v zgodovini opere uporabil libreto, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih. Avtor besedila, Giovanni Francesco Busenello, je navdih za zgodbo črpal iz zapisov rimskih zgodovinarjev in ustvaril dramo o Popeji, ki s premeteno zapeljivostjo osvoji cesarja Nerona in si z manipulacijo utre pot do prestola – kljub nasprotovanju modrega Seneke.
Potek zgodbe spremlja vzpon Popeje po Neronovem umoru matere Agrippine, ko jo zadene Amorjeva puščica in se zaiskri nevarna zveza s cesarjem. Popeja, naveličana svojega moža Otona, priložnost hitro spremeni v načrt: želi postati cesarica Rimskega imperija. Monteverdi dramsko pripoved ustavi v trenutku njenega okronanja, toda zgodovina razkrije nadaljevanje – tudi Popejo je doletela usoda vseh, ki so predolgo obstali v Neronovi bližini.
Za 17. stoletje je bila zgodba izjemno provokativna, saj ne slavi kreposti, ampak izpostavlja pohlep. Prav v tem obratu je njena posebnost: krepost ostane prezrta, uspeh pripade tistim, ki znajo manipulirati – brez vsakršnega moraliziranja ali kaznovanja za erotične strasti in politične spletke. Hkrati s svojo vsebino odseva tudi sodobno družbeno realnost, ko se srečujemo s samopašnimi in narcističnimi voditelji, ki se brez milosti zoperstavijo vsakomur, ki razmišlja drugače.
VRNITEV V BAROČNI SVET
Kronanje Poppeje velja za eno najpogosteje izvajano baročno opero, kar je zasluga njene glasbene bogatosti, večplastnih likov in napete dramske zasnove. Na Slovenskem je bila opera prvič uprizorjena leta 1976 v Ljubljani, nazadnje pa so jo izvedli v sezoni 2016/17 v SNG Opera in balet Maribor, pod taktirko Egona Mihajlovića in v režiji Krešimirja Dolenčića. Tokrat se Kronanje Poppeje vrača na oder ljubljanske Opere, znova pod dirigentskim vodstvom Egona Mihajlovića, tokrat v režiji Eve Hribernik.
Aktualna izvedba prinaša redek vpogled v historično izvajalsko prakso, saj bo zaznamovana s stilno interpretacijo petja in uporabo originalnega baročnega inštrumentarja. Gre za pomemben pedagoški in umetniški doprinos, saj bo opera po več desetletjih znova uprizorjena v celoti na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v slogu časa njenega nastanka. Na sporedu bo 4. in 5. julija, ob 19. uri.
ZASEDBA
V operi nastopajo študentke in študenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.
• Popeja: Katarina Zorec / Talita Sofija Komelj
• Neron: Ireneja Nejka Čuk
• Oktavija: Alessandra Tessaro
• Oton: Velten Schroeter k. g.
• Seneka: Blaž Stajnko
Obveščamo vas, da so projekcije Kino Križank (26. - 29. junij) prestavljene iz Poletnega gledališča v Preddverje Križank. Hvala za razumevanje.
Vstopnice za 73. Ljubljana Festival so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih ter drugih Eventimovih prodajnih mestih. Člani Kluba Festivala Ljubljana so upravičeni do 10 odstotkov popusta. V Klub se lahko včlanite tukaj.
Naročnik oglasne vsebine je Festival Ljubljana.
